Intervju Edvard Kadič

Resno podjetništvo od človeka zahteva popolno predanost

Edvard Kadič je strokovnjak za komunikacijo in osebnostni razvoj, specialist za neverbalno komunikacijo. Ljudem sporoča, da je osebnost vsakega posameznika njegova blagovna znamka.

Veljate za strokovnjaka za komunikacijo in osebnostni razvoj. Kako bi opisali svoj posel?

Moj posel je pomagati posameznikom in podjetjem pri razvoju komunikacijskih veščin, predvsem javnega nastopanja in retorike, samozavesti in osebne karizme. Ob tem sem pogosto vključen tudi v projekte strateškega komuniciranja, predvsem pri usklajevanju obnašanja in komuniciranja z novimi cilji organizacije.

Posel smo ljudje, pravijo. Kako vi gledate na prodajo (česarkoli)?

Prodaja je izjemno zanimiv in hkrati tudi zelo zahteven proces. Od človeka hkrati zahteva tako povezavo z izdelkom ali storitvijo, kot tudi ločitev od bolečine ob zavrnitvah, ki se zgodijo pri potencialnih kupcih. Nikomur med nami ni popolnoma vseeno, če nas nekdo zavrne. Še kako dobro se spomnim svojega študentskega dela kot prodajnik na terenu. Vse skupaj sem si predstavljal zelo romantično, predvsem pa kot lepo možnost dodatnega zaslužka. Po letu in pol prodaje različnih izdelkov na terenu (knjig, koledarjev, kozmetike …) sem sicer vse skupaj obesil na klin, nekaj let pozneje pa spoznal, da sem v bistvu zdržal precej dolgo. Nauki tega obdobja so mi še kako prišli prav pozneje, ko so mi takšni in drugačni vsevedi dopovedovali, da je področje komunikacije in osebnostnega razvoja nekakšna »prodaja megle«.

Intervju Edvard Kadič 1

Kaj vam predstavlja podjetništvo?

Podjetništvo je način življenja. Gre za proces, ki se odvija vsak dan in ves čas. Gre za ustvarjanje nečesa iz »nič«, torej za ustvarjanje nečesa fizičnega iz nečesa duhovnega. Resno podjetništvo od človeka zahteva popolno predanost, da zgolj iz ideje v svojih mislih ustvari neki izdelek ali storitev, zaradi katere je potem življenje boljše, lažje ipd. Sliši se skoraj čarobno in v mnogih primerih tudi je. Podjetništvo zame torej ni zgolj upravljanje z ljudmi ali stroji, temveč gre za kreativen proces, ki ima na materialni ravni svoj cilj v povečanju obsega materialnih dobrin (denar, stroji, nepremičnine …), na duhovni ravni pa nam pomaga rasti.

Torej je podjetništvo tudi osebna rast?

Vsekakor. Na vprašanje, kaj naj storimo, če se želimo res hitro osebnostno razvijati, že celo kariero odgovarjam enako: »Odprite svoje podjetje!«

Ne svetujete zgolj podjetnikom, temveč tudi politikom. Kako komunikacijsko spretni so naši politiki?

Tako kot povsod velja, da so eni bolj in drugi manj sposobni. Je pa res, da si politiki nekoliko težje priznajo, da jim komunikacija včasih ne gre najbolje od rok. Medtem ko se nekateri podjetniki odločijo in se izobrazijo na tem področju, se drugi raje umaknejo in npr. nimajo veliko javnih nastopov. Pri politikih je pogosto šele pritisk kolegov npr. v stranki ali v poslanski skupini tista kaplja čez rob, ki jih pripravi do tega, da si poiščejo pomoč. Sami se namreč ne zavedajo, zakaj ne uspejo prestopiti okvirja svojega uspeha in zakaj jim v javnosti ne uspeva tako, kot oni mislijo, da bi lahko. Saj so vendar izplavali iz anonimnosti, kajne? [smeh] Če seveda ni prepozno in jih mediji prej ne odplaknejo na smetišče zgodovine.

Osebnost posameznika je njegova blagovna znamka. Kako težko se je uveljaviti oziroma prodati?

Glede na svoje izkušnje se mi zdi pot do uspeha težja, če posnemaš druge, vendarle se mi zdi nekoliko lažje, če trdno hodiš po svoji poti. Na mojem področju gre za veliko odrekanja, ogromno »brezplačnih« ur in zelo trdo kožo. Posamezniki ti vsepovsod dokazujejo, kako imajo prav oni in ne ti.

Koliko časa pa traja, da se posameznik uveljavi?

Uspeh res redko pride čez noč, včasih ta noč lahko traja tudi petdeset let. [smeh] Nočem zveneti pesimistično, je pa prav, da čim prej sprejmemo, da ima vsak uspeh svojo ceno. Če je nisi pripravljen plačati, pojdi raje čim prej nekam v službo. Kot je nekoč dejal Gandhi, najprej te ignorirajo, nato se proti tebi borijo, šele potem te sprejmejo. To lahko potrdim iz prve roke.

Kako se da v poslu izkoristiti govorico telesa oziroma neverbalno komunikacijo?

Ljudje razmišljamo v slikah in se odločamo na podlagi čustev. Govorica telesa nam pričara celotno sliko in izraža čustva sogovornika. Govorico telesa tako najbolje izkoristimo za okrepitev naše kredibilnosti, da nam ljudje čim bolj zaupajo in se nato tudi radi vračajo nazaj k nam. Prav tako pa tudi za povečanje osebne karizmatičnosti, da res dobro predstavljamo svoj posel ter da ljudje zato raje sledijo našim idejam.

Kako gledate na družbena omrežja in komunikacijo v njih?

Družbena omrežja so postala sestavni del našega življenja in tako kot pri drugih kanalih (mediji, javno nastopanje ipd.), se je tudi tukaj treba naučiti ustrezne komunikacije. Nekateri omrežja jemljemo kot nekaj popolnoma zasebnega, drugi kot sestavni del posla, tretji za zmenkarije, četrti zato, da imajo vsaj kakšnega prijatelja več tudi izven ozkega domačega kroga, peti za svoje politično udejstvovaje itd. Predvsem pa gre za kanal komunikacije, kjer je treba ves čas tudi slediti spremembam, ki so zaradi narave medija zelo hitre. Takšen primer prilagoditve je npr. uporaba smeškov, ki je dandanes praktično že obvezna ali pa npr. uporaba velikih črk, ki sporoča, da na nekoga kričimo.

Ste raje materialno ali duševno bogati?

Duhovno bogastvo se vedno odraža tudi v materialnem, materialno bogastvo pa ne nujno tudi v duhovnem svetu. Že hermeticistična izročila, katera so prevzeli stari Grki, so učila, da tako kot zgoraj, tudi spodaj oz. tako kot znotraj, tudi navzven. Denar in materialno obilje sta potrebna, da so naša življenja čim bolj udobna in varna, mi pa smo kot celostna bitja tukaj zato, da se čim več naučimo, čim bolje razumemo – tako sebe kot tudi svet okoli nas in da svet za nami ostane boljši, kot je bil prej.

Imate kak univerzalen podjetniški nasvet?

Predvsem naj se podjetniki čim bolj zavedajo, da ni dovolj le to, kaj govorijo in počnejo, temveč tudi to, kako stvari oziroma vsebino predstavljajo. Naš izobraževalni sistem je naravnan na vsebino in večina jih pozabi na t. i. mehke veščine dela z ljudmi. Vendar pa, če nam trde veščine, kot so izobrazba, vsebina in dobrobit projektov odprejo vrata do uspeha, nam mehke veščine, kot so znanje komunikacije z ljudmi, veščine predstavitev in vodenja ljudi omogočijo, da uspeh tudi dosežemo in lažje postanemo zgled drugim.

Je samopromocija res nekaj slabega?

Je samopromocija res nekaj slabega?

Že od malega so nas učili, da je skromnost lepa čednost. Pa tudi, da se »lastna hvala pod mizo val'a.« Mar to drži? Biti ponižen je vedno dobra stvar, vsaj tako pravijo. Vendar ko začenjate z novim poslom, morate ponižnost dati na stran in poskrbeti za nekaj...

3 napake, ki jih delate pri samopromociji

3 napake, ki jih delate pri samopromociji

Samopromocija ni nujno slaba. Obstaja pa žal veliko primerov slabe samopromocije. Predlagamo, da se na vsak način izognete naslednjim napakam. Vpletanje družinskih članov in prijateljev To je ena izmed najpogostejših pasti, v katero se ulovijo lastniki malih podjetij....

Intervju Edvard Kadič 2

Rezerviraj si mesto na brezplačni delavnici

Delavnice so za udeležence brezplačne, število mest je zaradi želje po kakovostni izvedbi in omejitve prostora omejen.

Predlagamo, da se vpišete na seznam za obveščanje o terminih in lokacijah delavnic. Za vsa vprašanja smo dosegljivi na telefonski številki 01 600 10 10 in 031 402 888 oziroma nam pišete na e-naslov info@ecetera.si.

Stopite v stik z nami

Izberite namen svojega sporočila

Obdelava osebnih podatkov

Share This