Intervju Robert Slana (On:Site)
Moj posel se je razvil iz hobija
Robert Slana že od nekdaj obožuje računalnike, svojo strast na področju scenskega in sejemskega inženiringa pa je pretopil v odličen posel.
Kdaj ste vedeli, da se želite ukvarjati s scenografijo in kako ste pristali v teh vodah?
Pravzaprav sem v scenografijo zašel iz programerskih vod. Kot študent sem delal pri lokalnem podjetniku, nato pa čisto po naključju zamenjal delo in začel v podjetju, ki se je ukvarjalo s scenografijo. Tu sem se našel. Veseli me dejstvo, da je delo zelo raznoliko, saj se v tem poslu nič ne more zgoditi dvakrat. Takoj mi je postalo všeč oziroma celo moj hobi. V času gospodarske krize so me partnerji oziroma naročniki spodbudili k temu, da bi šel na svoje. Tako sem leta 2011 stopil na pot tehnične organizacije dogodkov. Specializiral sem se za sejme, saj sem na tem področju videl največ priložnosti zase, svojo ekipo in opremo.
Je delo še vedno hkrati tudi hobi?
Imam to srečo, da je. Vsak mora ugotoviti, kaj v življenju mu ustreza. V poslu je treba gledati dolgoročno in ne le na kratkoročni zaslužek. Osebe, ki lahko rečejo, da je njihov posel tudi hobi, so bolj zadovoljne. Tudi sam sem. Iz mojih hobijev se je razvil moj posel.
Kakšna je vaša vloga v podjetju On:site?
Še vedno sem tehnični organizator in hkrati menedžer. Stvari skušam peljati tehnično kreativno. Moja vizija je postavljati inovativne smernice oziroma smernice dizajna v samem scenskem nastopu. Nedolgo nazaj se nam je pridružil sodelavec, ki je kreativni vodja arhitekture in notranjega oblikovanja. Delamo v smeri, da začnemo izvajati storitve na ključ.
Pred tem pa ste delali predvsem na izvedbi in postavljali razstavne prostore?
Drži, pretežno smo delali na izvedbi, medtem ko so za oblikovanje skrbeli drugi. Ker veliko delamo v tujini, kjer se veliko naučimo, smo se odločili, da želimo tudi sami postavljati smernice na tem področju.
Verjetno vas je težko navdušiti na sejmu. Ali vas je v zadnjem času res kaj navdušilo?
Obiskujem le velike sejme, ki so, vsaj kar zadeva inovativnost, odlični. Vedno znova me navduši kak inovativen pristop, ki ga opazim pri določenih podjetjih. Zanimivo mi je praktično vse, kar v sebi nosi drugačen pogled, razmišljanje izven ustaljenih okvirov.
Medtem ko gledalci občudujejo scene v priljubljenih TV oddajah, kot so Milijonar, Znan obraz ima svoj glas, Zvezde plešejo in druge, kaj takrat občutite oziroma spremljate vi?
Pri meni takrat nastopi t. i. poklicna deformacija. Jaz ne gledam oddaj, temveč vidim tehnične napake, zanima me, kaj bi lahko storili še boljše. V bistvu iščem napake v tehnični izvedbi teh oddaj. Sem perfekcionist, želim, da je vse popolno. Pogosto iščem tudi načine za ponovno uporabo inovativnih materialov, pri čemer se osredotočam na zmanjševanje porabe energije pri sami izvedbi.
S kakšnimi izzivi se najpogosteje ubadate scenografi?
Nimam se za scenografa. Nisem dovolj kreativen, da bi znal izdelati scenografijo. Znam jo postaviti tehnično, ne znam pa pripraviti kreativne zasnove. Kreativci praviloma sploh ne razmišljajo o tehniki. Sam pa h kreativi vedno oziroma še istočasno dodajam tehniko, čeprav to dvoje nekako ne gre skupaj.
Je scenografija dober posel?
Je. Na slovenskem trgu konkurence ni veliko, tudi zato, ker smo ponudniki zelo različni. Scenski inženiring stremi k enostavnosti. Osebno rad delam stvari po meri, stvari, ki so izven uveljavljenih sistemov, medtem ko večina konkurentov zagovarja sisteme oziroma poenostavitve.
Zelo dejavni ste na področju sejemskega inženiringa. Se ta močno razlikuje od scenografije? Katere so največje razlike?
V obeh primerih gre za začasno postavitev, to je skupna lastnost. So pa sejmi bolj kompleksni, odvisno od namena uporabe rešitve. Sejem z veliko obiskovalci je tudi varnostni izziv, medtem ko na scenografiji dela pretežno znana in zaključena ekipa ljudi, ki to sceno uporablja. Pri sejmu je tako pomembnih bistveno več podrobnosti kot na scenografiji. Scenografijo snema kamera, scenski prostor na sejmu pa snema oko.
Pri vašem delu je zelo pomembna komponenta čas. Oddaje se pač morajo snemati ob določenem času ali v živo, razstavni prostor ali stojnica pa tudi morata biti nared pravočasno. Kako upravljate svoj čas in čas zaposlenih?
Sem človek, ki nerad zamuja. Treba je zadovoljiti naročnika in vložiti dodaten napor in čas v svoje delo ne glede na to, ali to prinaša zaslužek. Po tem se tudi razlikujem od standardnih ponudnikov. Vsak projekt ima časovnico, ki se je moramo držati, kot tudi svoj, jaz mu rečem kar marketinški rok trajanja. Sicer pa vse delam dolgoročno, želim nadaljevati sodelovanje z naročniki in se skupaj z njimi razvijati.
Kaj v življenju bi počeli, če se ne bi ukvarjali s scenografijo in sejmi?
Verjetno bi bil zagrizen računalnikar. Že od malih nog so me zanimali računalniki. Prvi računalnik mi je oče kupil, ko sem bil star sedem let, in od takrat naprej sem ves denar, ki sem ga zaslužil, porabil za računalnike.
Nagrade so pomembne
Podjetja, ki so deležna posameznih nagrad in priznanj, so v očeh kupcev več vredna in bolj spoštovana. Ste bili za kaj nagrajeni. In če niste – zakaj? Podjetja, ki so deležna različnih priznanj, nagrad pa tudi certifikatov, v množici navidez enakih ponudnikov vsekakor...
Kako ostati motiviran podjetnik?
Podjetniška pot ni enostavna. Težav in ovir je cel kup. Kaj torej motivira podjetnike, da vztrajajo na začrtani (samostojni) poti? V zadnjem desetletju podjetništvo po svetu in v Sloveniji cveti. A statistiko je treba gledati širše. Ne le, da je samostojnih...
Do boljših rezultatov s sodelovanji in partnerstvi
Slovenski pregovor pravi, da več glav več ve. Vemo tudi, da več rok lahko več postori. Kaj pa v poslu – bi si upali nastopati skupaj s konkurentom? Včasih je to recept za uspeh! Morda se zdi čudno, da bi iskali partnerstva v panogi, v kateri deluje tudi vaše podjetje,...
Rezerviraj si mesto na brezplačni delavnici
Delavnice so za udeležence brezplačne, število mest je zaradi želje po kakovostni izvedbi in omejitve prostora omejen.
Predlagamo, da se vpišete na seznam za obveščanje o terminih in lokacijah delavnic. Za vsa vprašanja smo dosegljivi na telefonski številki 01 600 10 10 in 031 402 888 oziroma nam pišete na e-naslov info@ecetera.si.